torek, 7. avgust 2018

Velika zamenjava in evropska natalitetna kriza



Statistike nam kažejo, da je islamizacija Evrope v porastu, saj je že 10 % Francije in Švedske islamske, medtem, ko je na Nizozemskem in v Belgiji islamizacija dosegla že vsaj 8 %, v Nemčiji, Norveški, Avstriji, Švici, Grčiji in Britaniji pa vsaj 6 % ( da ne omenjamo 11 % Bolgarije, 20% Črne gore, 25% Cipra, 40 % Makedonije in še 46% Bosne in Hercegovine ter dveh splošno znanih muslimanskih držav na evropskih tleh, Albanije z 58 % in »države« Kosovo z 96%).

Projekcije raziskovalnega centra »Pew Research« kažejo, da bo muslimansko prebivalstvo na kontinentu naraslo za 39 % do leta 2050, medtem ko se bo ne-muslimansko prebivalstvo znižalo za 10 %. Takšen scenarij bo seveda močno vplival na evropsko kulturo, ter na življenje, kot ga poznamo danes. Treba je poudariti, da se ta projekcija nanaša le na trenutno muslimansko prebivalstvo, ki je že na evropskih tleh, ter ne upošteva vseh morebitnih migrantov, ki še niso prispeli v Evropo. Torej bi bila točna le če bi lahko domnevali, da nebo niti eden migrant več stopil na evropska tla, vendar pa seveda vemo da temu ni tako. V scenariju, ki upošteva zmeren pritok migrantov, se muslimansko prebivalstvo zviša na 125 %, v primeru visokega pritoka migrantov pa na 193 %.

Posledice tega priseljevanja so naravnost grozljive; od samo organiziranih vzporednih šeriatskih sodišč v Veliki Britaniji in Nemčiji, do porasta kriminala, spolnih napadov in tolp, terorizma, uničevanja enotnosti družb, ter »No-go« con, kamor Evropejci nimajo vstopa, ki se v vseh večjih mestih zahoda širijo kot tumor, do umorov in napadov s kislino, ki postajajo prav tako stalnica v mestih zahodne Evrope. Vse zgoraj našteto se dogaja danes v Evropi, pomislite kakšna bo bila potem situacija v scenariju visokega pritoka migrantov, ko bosta Avstrija in Nemčija 20 % islamski, Francija 18 % islamska, Anglija in Norveška 17 % islamski, Italija, Finska, Danska in Nizozemska na poti do 15 %, Švedska pa celo 30% islamska.

V obdobju od 2010 do 2016 je Evropa doživela 2,29 milijona porasti muslimanskega prebivalstva v rojstvih, 3,48 milijonov porasta zaradi priseljevanja ( to število je verjetno še večje, glede na pomanjkanje obmejnih nadzorov, ter pregledovanja in preverjanja priseljencev) , ter še 160.000 porasta prek spreobrnjencev v islam.

Turški diktator Erdogan javno poziva vse muslimane, ki so v Evropi, naj imajo vsaj pet otrok , Norveški imam Mullah Krekar pa je izjavil, da leži ključ do zmage v maternicah muslimanskih žensk, ter, da se morajo mohamedanci »množiti kot komarji.« V Kanadi se boste morali zaradi citiranja te Krekarjeve izjave zagovarjati pred komisijo za človekove pravice, kot smo videli v primeru Marka Steyna, kar pa  ne pomeni, da se to ne dogaja. Vpliv islama na evropsko kulturo je bil seizmičen in glede na to kako stvari kažejo bodo njegovi sunki le še naraščali. To je le ena izmed težav, ki je posledica priseljevanja, medtem, ko obstaja še cel kup drugih problemov povezanih z ne-muslimanskimi priseljenci iz dežel tretjega sveta. Tudi če le teh ne motivira ideologija, ki bi od njih zahtevala, da morajo izpodkopavati ter preoblikovati ustanove držav gostiteljic, vseeno pride do tega, kar je posledica dejstva, da se je velika večina teh priseljencev nesposobna prilagoditi  evropskim družbam. Zato ima tudi porast priseljevanja prebivalstva iz ne-muslimanskih dežel tretjega sveta izredno uničujoče posledice.

Do natančnih številk je zelo težko priti, vendar pa nam pregled mnogih različnih virov, vrednih zaupanja, pove, da je od leta 2010. Prišlo v Evropo približno sedem milijonov ne-evropskih migrantov, od tega jih je polovica muslimanov. Od leta 2010. je imigracija iz Sirije doživela eksplozijo ter dosegla  536 %, iz Južnega Sudana  je na 334 %, iz Centralne afriške republike  204 %, iz demokratične republike Sveti Tomaž in Princ 167 %, iz Eritreje 119 %, iz Nambije 90 %, iz Ruande 73 %, iz Botsvane 70 %, iz Sudana 63 %, iz Burundija pa je imigracija dosegla 55 %. Leta 2017 je v EU državah, ter v Norveški in  Švici, živelo skupaj 5,2 milijona severnoafriških priseljencev. Končno število vseh imigrantov iz držav podsaharske Afrike, razseljenih po svetu je naraslo za 31 % med letoma 2010 in 2017. Medtem je bil porast imigracije iz bližnjevzhodno-severnoafriške regije še večji, saj kar  39% njenih ljudi ne živi v svojih rodnih deželah. Najbolj zastrašujoče je dejstvo, da je to le kaplja v morje, v primerjavi z naraščanjem svetovnega prebivalstva. Združeni narodi so leta 2017 predvideli, da bo prebivalstvo afriške celine do leta 2050. naraslo na 2,5 bilijona ljudi, medtem, ko naj bi se v tem časovnem okvirju lahko to število še do trikrat, ali celo do štirikrat, povečalo. Pozorni moramo biti tudi na povprečno starost prebivalcev teh dežel:

·         Niger: 15.3 let
·        Uganda: 15.7 let
·        Mali: 16.2 let
·        Malavi: 16.5 let
·        Zambija: 16.7 let
·        Burundi: 17 let
·        Južni Sudan: 17.1 let
·        Burkina Faso: 17.2 let
·        Čad: 17.6 let
·        Tanzanija: 17.6 let
·        Etiopija: 17.8 let
·        Somalija: 17.9 let    


V primerjavi z državami razvitega sveta:

·        Japonska: 46.9 let
·        Nemčija: 46.8 let
·        Italija: 45.1 let
·        Španija: 42.3 let
·        Kanada: 42 let
·        Južna Koreja: 41.2 let
·        Francija: 41.2 let
·        Velika Britanija: 40.5 let
·        Tajvan: 40.2 let
·        Avstralija: 38.6 let
·        ZDA: 37.9 let
·        Nova Zelandija: 37.8 let

Povprečna starost prebivalcev Evrope ob prvem otroku :

·        Španija: 31.9 let
·        Švica: 31.8 let
·        Luksenburg: 31.let
·        Italija: 31.7 let
·        Irska: 31.4 let
·        Nemčija: 31.3 let
·        Grčija: 31.3 let
·        Danska: 31 let
·        Švedska: 31 let
·        Nizozemska: 30.9 let
·        Avstrija: 30.8 let
·        Portugalska: 30.7 let
·        Slovenija: 30.6 let
·        Norveška: 30.6 let
·        Islandija: 30.6 let
·        Finska: 30.6 let
·        Češka: 30.6 let
·        Malta: 30.4 let
·        Velika Britanija: 30.4 let
·        Estonija: 30.3 let
·        Francija: 30.3 let
·        Hrvaška: 30.2 let
·        Madžarska: 30.2 let
·        Latvija: 30.2 let
·        Ciper: 29.8 let
·        Litvanija: 29.7 let
·        Slovaška: 29.6 let
·        Poljska: 29.4 let
·        Črna gora: 29.4 let
·        Srbija: 29.2 let
·        Makedonija: 29 let
·        Rusija: 28.8 let
·        Belorusija: 28.5 let
·        Bolgarija: 28.2 let
·        Ukrajina: 28 let
·        Romunija: 28 let
·        Moldavija: 27 let

Ne le, da se Evropejci (in ostanek razvitega sveta) odločijo za otroka kasneje, imajo tudi manj otrok v primerjavi z deželami tretjega sveta. Po podatkih statističnega urada za svetovno prebivalstvo (Population Reference Bureau) iz leta 2017, je povprečno število rojstev na eno žensko sledeče:

·        Niger: 7.3
·        Čad: 6.4
·        Somalija: 6.4
·        Demokratična republika Kongo: 6.3
·        Angola: 6.2
·        Mali: 6
·        Burkina Faso: 5.7
·        Nigerija: 5.5
·        Uganda: 5.4
·        Afghanistan: 5.3
·        Slonokoščena obala: 5
·        Jemen: 4.1
·        Irak: 4.1
·        Izrael: 3.1
·        Haiti: 2.9
·        Nova Zelandija: 1.9
·        Francija: 1.9
·        Švedska: 1.9
·        Avstralija: 1.8
·        Velika Britanija: 1.8
·        ZDA: 1.8
·        Kanada: 1.6
·        Japonska: 1.5
·        Nemčija: 1.5
·        Španija: 1.3
·        Italija: 1.3
·        Južna Koreja: 1.2
·        Tajvan: 1.2

Visok pritok ne-evropskih priseljencev v zahodno in srednjo Evropo je pereč problem, ki pa ga še dramatično dopolnjuje natalitetna kriza celotnega kontinenta. V Belorusiji imata dve tretjini parov le enega otroka, in tako kot njeni sosedje, Belorusija izgublja prebivalstvo zaradi nizkega števila rojstev, kombiniranega z visokim pritokom imigrantov. Poleg tega je v Belorusiji še desetletje velik razmak med starostno dobo moških (67 let) in žensk ( 77 let). Do leta 2030 naj bi prebivalstvo upadlo za cel milijon, kar pomeni izguba ene osebe na vsakih 37 minut. Rusija in Ukrajina se soočata s podobnimi težavami, saj ženske povprečno živijo deset let dlje od moških, posledica te nesorazmernosti pa je, da je v Rusiji 10,5 milijonov več žensk od moških. Poleg tega je v obeh državah število smrti višje od števila rojstev, in če temu dodamo še pritok imigrantov, izgubi Rusija eno osebo na prebivalstvo vsakih 26 minut, Ukrajina pa eno osebo celo na vsaki dve minuti.

Romunija se sooča z izgubo ene osebe na prebivalstvo na vsakih pet minut, Bolgarija pa na vsakih enajst minut. Romunija šteje trenutno 19, 4 milijonov ljudi, vendar pa naj bi se to število zmanjšalo na 15, 3 do leta 2060. Prebivalstvo Bolgarije je bilo leta 1986. devet milijonov, danes jih šteje manj od 6 milijonov. Poleg Litve je tako edina država na svetu, ki ima sedaj manjše število prebivalcev, kot jih je imela leta 1950. Aldis Austeris, predsednik Združenja evropskih Litvancev ( European Latvians Association) je rekel : » V Litvi imamo šalo, da bodo leta 2030 poslednji Litvanci lahko izključili liči na letališču v Rigi.« Baltik je izgubil eno petino prebivalstva od padca Sovjetske zveze in je ena izmed regij na svetu, ki se sooča z najbolj naglim vpadom prebivalstva. Latvija izgubi približno 30,000 ljudi. Predvsem mladih, ki emigrirajo, ter  poleg tega zaradi nesorazmernega števila smrti z številom rojstev, izgubi eno osebo na prebivalstvo vsake pol ure. Prebivalstvo Estonije naj bi do leta 2030. upadlo iz 1.3 milijonov na 1.1 milijona, do leta 2060. Pa le na 860,000 prebivalcev. Prebivalstvo Litvanije je štelo leta 1992. 3.7 milijonov, danes pa jih šteje 2.9 milijonov, to število pa naj bi do leta 2060 upadlo na 2.5 milijona.
Na spletni strani pregleda svetovnega prebivalstva (www.worldpopulationreview.com) lahko beremo, da se tudi Srbija sooča z demografsko krizo že od leta 1990., s številom smrti, ki je višje od števila rojstev. Srbija je poleg Bolgarije ena izmed držav z najnižjo plodnostjo na svetu ( le 1.44 otroka na eno žensko), saj naj bi bila kar ena petina gospodinjstev le ena oseba. Srbija prav tako spada med deset dežel z najstarejšim prebivalstvom na svetu. Dvajset let nazaj se je Srbija soočala z izgubo prebivalstva, saj se je kar 7,5 % Srbov izselilo v druge evropske države. V 90. letih se je iz Srbije izselilo 300,000 ljudi, od teh jih je celo ena petine imela višjo izobrazbo. Kljub raznim olajšavam za nove starše, s katerimi se je Srbija borila proti temu upadanju prebivalstva, ji ni uspelo zaustaviti tega trenda, njeno prebivalstvo pa naj bi še naprej upadalo v prihodnjih letih.

Za Slovenijo lahko na isti spletni strani  izvemo malo boljše napovedi kot za druge države, saj naj bi se prebivalstvo malce zvišalo od  leta 2002, ko je štelo 1.96 milijona pa do danes, ko šteje 2.08 milijona. Kljub temu je tudi v Sloveniji prisotna naraščajoča islamizacija, saj se je leta 1991. opredelilo 1.5 % prebivalstva za islam, leta 2002 pa je ta številka narasla do 2.4 %. Ne pozabimo tudi nekaterih drugih manjšin ter novih migrantov, katerih število se počasi, vendar pa nedvomno, veča iz leta v leto. Tudi pri nas imajo te manjšine in prišleki ponavadi več otrok od povprečnih slovenskih parov, zato se lahko v prihodnosti tudi v Sloveniji pojavijo iste težave z nataliteto, ki si že prisotne v mnogih drugih državah našega kontinenta.

Na Hrvaškem je število smrti višje od števila rojstev že od leta 91., njeno prebivalstvo pa je od takrat pa do danes padlo iz 4.7 milijonov na 4.1 milijon, do leta 2050. pa naj bi upadlo na 3.1 milijonov. Prebivalstvo Moldavije, ki trenutno šteje malo več kot štiri milijone, naj bi prav tako do leta 2060 padlo pod tri milijone. Približno ena petina Moldavcev naj bi živela izven svoje dežele, poleg tega pa tudi njim grozi kombinacija pritoka migrantov in višje število smrti od rojstev. Prebivalstvo Slovaške pa naj bi upadlo za pol milijona do sredine stoletja.

To je resnično kriza celega kontinenta. Evro-novice (Euronews) so pred kratkim objaile članek, katerega odlomek lahko preberete spodaj:
»Poljsko ministrstvo za zdravje je pred kratkim izdalo videoposnetek v katerem nagovarjajo svoje prebivalce naj se začnejo »razmnoževati kot zajci«. Poljska ima eno izmed najnižjih stopenj rojstev v Evropi, kar vodi do silnega upada prebivalstva. Leta 2015 je bilo razmerje 1.32 otroka na žensko, Poljska pa je imela od EU držav najnižjo stopnjo rojstev takoj za Portugalsko, medtem, ko je bila situacija v Grčiji in Španiji približno enaka. Kampanja minstrstva za zdravje ni bila prva, ki se je lotila reševanja tega problema, saj je pred njo Danska potniška agencija objavila reklamo, kjer poziva bodoče babice in dedke, naj plačajo potovanje svojim sinovom in hčerkam in tako zvišajo možnosti da postanejo vnuki. Ta reklama naj bi bila zaslužna za 1200 novih dojenčkov. Vendar pa takšne pobude ne gredo vedno po načrtih, saj je v Italiji podobna pobuda vladne kampanje, katere cilj je bil zvišati plodnost, naletela na proteste in kritike, češ da je seksistična, rasistična in ignorantska do ekonomskih razlogov zaradi katerih naj Italijani nebi imeli otrok. Tudi v Rusiji je vse od propada Sovjetske zveze upad prebivalstva pereč problem, saj je med leti 1999. in 2009. Rusija izgubila šest milijonov ljudi , ali 4 % svojega prebivalstva. Vladimir Putin se je te težave lotil tako, da je predstavil načrt po katerem naj bi ljudje dobili denarni dodatek za drugega in tretjega otroka. Če pa imajo sedem ali več otrok pa so povabljeni v Kremlin, kjer jim podelijo medaljo.

Kljub temu, da se nam morda lahko zdijo nekatere od teh rešitev malce naivne, odražajo dejstvo, da narod preprosto ne more obstajati brez ljudi. Medtem, ko je Afrika polna do krova, se bo izkazalo da slabo branjene »obljubljene dežele« Evrope ne bodo zmogle pritiska vse večjega števila afriških priseljencev, da ne omenjamo ponorelih mohamedancev Bližnjega vzhoda in južne Azije, ki sanjajo o velikem džihadu in se bodo borili, da bi si odrezali svoj kos tega, kar doživljajo kot napihnjeno truplo Evrope. Kolikšno število nas bo vstalo, da bi se jim postavili po robu? Koliko Evropejcev bo sploh še ostalo? In ali bo sploh še obstajala Evropa, da bi jo branili? Visoko število rojstev, ki je prehitelo stopnjo rojstev med avtohtonimi Evropejci, kombinirano z nadaljevanjem množičnega priseljevanja v Evropo predstavlja demografsko časovno bombo.  Izid bitke za prihodnost Evrope, bo nič manj kot drugje, odločen tudi  v spalnici.

Vir: https://www.defendevropa.org/2018/population-replacement/europes-natality-crisis/