Alain de Benoist-Kaj je modernost?

Odlomek iz knjige "Manifest za evropski preporod", Avtorja Alain de Benoist in Charles Champetier( prevod Primož Kuštrin, spremna beseda Igor Kernel, Ljubljana 2018.)

Več o sami knjigi si lahko preberete na povezavi https://traditioeuropae.wordpress.com/manifest/  naročite pa jo lahko tu

Modernost označuje politično in filozofsko gibanje zadnjih treh stoletij evropske zgodovine. Zanjo je značilnih pet stekajočih se procesov: individualizacija, s pomočjo uničenja starih oblik pripadanja skupnosti; masifikacija, s pomočjo prevzemanja standardiziranega obnašanja in načina življenja; desakralizacija, s pomočjo zamenjave velikih verskih besedil z znanstveno interpretacijo sveta; racionalizacija, s pomočjo prevlade uporabnega razuma, svobodnega trga in tehnične učinkovitosti; in univerzalizacija, s pomočjo svetovne razširitve družbenega modela, ki se ga implicitno predpostavlja kot edino razumsko možnost in naj bi zato bil superioren.

Gibanje ima stare korenine. V večini pogledov predstavlja sekularizacijo idej in perspektiv izposojenih iz krščanske metafizike, ki so se razširile v posvetno življenje po zavrnitvi vsakršne transcedenčne razsežnosti. Pravzaprav lahko v krščanstvu najdemo zametke velikih preobrazb, ki so rodile posvetne ideologije prve porevolucionarne dobe. Individualizem je bil prisoten že v predstavah o osebnem zveličanju in o intimnem in privilegiranem odnosu med posameznikom in Bogom, ki presega kakršnokoli zemeljsko ukoreninjenje. Egalitarizem ima svoj izvor v ideji, da smo vsi enako poklicani k odrešitvi, saj imamo vsi individualno dušo, katere absolutno vrednost delimo z vsem človeštvom. Progresivnost je rojena iz ideje, da ima zgodovina absolutni začetek in neizogiben konec in da se odvija globalno in v skladu z božjim načrtom. In končno, univerzalizem je pristen obraz religije, ki zase trdi, da se skoznjo manifestira razodeta resnica, ki, ker je enako veljavna za vse ljudi, terja spreobrnjenje vanjo. Tudi samo politično življenje temelji na sekulariziranih teoloških konceptih. Danes je krščanstvo, katerega veljava je zreducirana na le enega od prepričanj med vsemi ostalimi, nevede in nehote postalo žrtev gibanja, ki ga je samo začelo. V zgodovini  Zahoda je postalo religija odhoda religije.

Različne sodobne, med seboj tekmujoče in pogosto nasprotujoče si moderne filozofske šole se kljub temu strinjajo glede enega: pritrjujejo ideji, da obstaja enkratna in univerzalna rešitev za vse družbene, moralne in politične fenomene. Na človeštvo se gleda kot na vsoto razumnih posameznikov, ki so zaradi koristoljubja, moralnega prepričanja, družbe ali celo strahu poklicani, da uresničijo svojo enotnost v zgodovini. V tej perspektivi postane raznolikost sveta ovira in vse, kar dela ljudi različne, se smatra kot postransko ali nebistveno, slučajno, zastarelo ali celo nevarno. Ker pa modernost ni le skupek idej, ampak je tudi način delovanja, poskuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi iztrgati posameznike iz njihove pripadnosti določeni skupnosti, da bi jih podvrgla univerzalnemu načinu združevanja. V praksi se je kot najbolj učinkovit način za to pokazal trg.

Marakeška deklaracija

Slovenija naj bi 10. decembra, 2018 pristopila k Marakeški deklaraciji, ki jo je 2. maja tega leta podpisala vlada v odstopu, sedaj pa aktualne oblasti trdijo, da naj bi šlo za »nezavezujoč« dokument, ter tako mirijo vse zaskrbljene državljane, kot so prejšnje oblasti ob začetku »begunske krize« zatrjevale, da je Slovenija za migrante le tranzitna država. Kljub temu danes, tri leta po začetku te invazije, ki jo nekateri še kar imenujejo begunska ali migrantska kriza, vse več imigrantov, ki se trenutno nahajajo v Veliki Kladuši, ter so pred kratkim okupirali mejni prehod med BiH in Hrvaško, trdi, da je njihov cilj ravno Slovenija. Konec koncev naši sosedje zapirajo meje ter uvajajo vse strožje ukrepe proti nezakonitem priseljevanju, ter omejitve priseljevanja nasploh, Slovenija pa z levičarji in zvestimi vazali Bruslja na čelu po drugi strani še kar odpira vrata tem »novim evropejcem«, saj vidijo levičarji in liberalci v njih predvsem bodoče volivce.

Marakeška deklaracija naj bi se sicer v sklopu Rabatskega postopka, ki je platforma za politično sodelovanje med Afriškimi in Evropskimi državami, katere se nahajajo na t.i. »migrantski poti«, med drugim zavzemala za urejene, varne migracije in mobilnost, predvsem mladih ljudi in žensk med regijami zahodne, srednje in severne Afrike in Evrope. Prav tako se zavzema za večjo zaščito in integracijo »beguncev«, države pristopnice pa naj bi se med drugim strinjale z naslednjimi točkami:

1. Pristop na podlagi človeških pravic: izvedeni ukrepi bodo prispevali k polnemu spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva beguncev in migrantov, ne glede na njihov migracijski status
2. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem o enakosti spolov in zaščiti migrantov v ranljivih situacijah, vključno, še posebej, za ženske in otroke
3. Večja pozornost boju proti ksenofobiji, rasizmu in diskriminaciji: partnerji si bodo prizadevali za boj proti pojavom in spodbujali uravnoteženo pripoved o migracijah in diasporah na podlagi dejstev in poudarjali bodo njihov pozitivni prispevek k razvoju družbe v državah izvora, tranzita in namembnega kraja
4. Regionalni pristop: opredelitev, oblikovanje in izvajanje ukrepov bo upoštevalo lokalne in regionalne posebnosti
5. Vključujoči pristop in pristop z več zainteresiranimi stranmi: partnerji si bodo v svojih prizadevanjih prizadevali vključiti vse akterje v okviru koordinacije nacionalnih organov (regionalne organizacije, lokalne oblasti, tradicionalne in običajne organe, predstavnike civilne družbe ter migrantske in begunske skupnosti, socialni partnerji, privatni sektor, mediji in akademske skupnosti), kot tudi pomembne mednarodne organizacije, da se zagotovi usklajeno in urejeno upravljanje vseh dimenzij migracijskega pojava
6. Posebna pozornost bo na zbiranju, analizi in razdelitvi razčlenjenih podatkov: med predvidenimi dejavnostmi si bodo partnerji prizadevali za opredelitev obstoječih pobud in študij, za izmenjavo podatkov o migraciji in po potrebi za izvedeni študije za operativne namene na nacionalni in regionalni ravni. Pridobljeni podatki in informacije bodo vključevale in prispevale k procesom oblikovanje migracijske politike.  

Marakeška deklaracija bo torej med drugim v imenu "človekovih pravic in dostojanstva" omogočala lažje in bolj prosto gibanje vseh migrantov iz Afrike v Evropo, obenem pa bo večjo pozornost posvečala »boju proti ksenofobiji, rasizmu in diskriminaciji«, ter se zavzemala za »uravnoteženo pripoved o migracijah«. 

Rezultat tega bo seveda represija države nad vsemi, ki nasprotujejo množičnemu priseljevanju v njihovo domovino, ter zatiranje svobode govora pod masko boja proti »sovražnemu govoru« s katerim levica in liberalni etnomazohisti  označujejo vsa mnenja, ki so v nasprotju z njihovimi pogledi in stališči. Torej po eni strani bo ta deklaracija pospeševala demografsko zamenjavo avtohtonih prebivalcev Evrope pod krinko »človekovih pravic«, bo drugi strani pa bo v imenu »boja proti diskriminaciji« še bolj rigorozno zatirala pravico svobode govora vsem Evropejcem, ki nasprotujejo izbrisu lastne kulture, dediščine in identitete, vsem Evropejcem, ki želijo zagotoviti prihodnost svojih narodov. Takšna deklaracija je le še en instrument liberalnega univerzalizma in globalističnih elit, s katerim bodo le te pospešile svoj načrt uničevanja raznolikih nacionalnih identitet, katere stojijo na poti globalizaciji sveta in širjenju ene univerzalne liberalne ideologije najprej v vsak konec Evrope in Zahoda, kasneje pa v vsak konec tega planeta.

Marakeško deklaracijo si lahko v celoti preberete na tej povezavi:

https://uporslovencev.wordpress.com/2018/06/22/evro-afriska-deklaracija/

Spletna peticija proti pristopu naše dežele k tej deklaraciji:

https://www.pravapeticija.com/peticija_za_odstop_od_podpisa_marakeke_deklaracije_11_in_12_decembra_v_maroku