Guillaume Faye-Poziv mladim Evropejcem

V noči iz 6. na 7. marec nas je zapustil francoski mislec in eden pomembnejših avtorjev nove desnice Guillaume Faye, najbolj znan po svojem konceptu "arheofuturizma", v katerem združuje večne principe evropske tradicije in kulture z moderno tehnologijo in znanostjo. Faye je bil tudi podpornik združene Evrope, oziroma Evropskega imperija, ki bi se rastezal čez celotno Evropo in Sibirijo, ter bi združeval vse evropske narode na temeljih naših skupnih korenin in rasne identitete. Njemu v spomin objavlja Tradicija proti tiraniji prevod njegovega članka, prvotno objavljenega v francoski reviji  Réfléchir & Agir, leta 2001, v katerem je po točkah orisal splošen načrt za povezovanje evropskih identitarnih sil, ki bi v bodočnosti vodil v rekonkvisto in osvoboditev naše celine.

Nerad se ponavljam, zato bi najprej  izpostavil svojo trditev, ki sem jo zapisal na začetku manifesta »Zakaj se borimo«*. Sedaj pa povzemimo nekatere predloge, ki v tem manifestu sledijo tej trditvi. Ker se trenutno nahajamo v zgodovinski situaciji brez primere, priporočam strategijo, ki so jo navdihnili določeni revolucionarni voditelji, katerih imena pa tu ni potrebno omenjati.

1.  Najprej je pomembno, da na evropskem nivoju združimo vse identitarne sile okoli ene doktrine in osnovnega revolucionarnega programa.

Prezreti moramo sekundarne ideološke in čustvene spore, ki so pogosto le posledice malenkostnih nacionalizmov in družinskih ali verskih sporov, ter tako slediti Leninovemu nasvetu, da je »spore treba reševati šele po revoluciji«. Nujno moramo prenehati z oh-tako mamljivimi notranjimi spori (govorice, paranoje,izobčenje), in s tem prihraniti svoje napade za resničnega sovražnika. Moramo se osredotočiti na bistvo, na tisto kar nas združuje, saj se soočamo s popolnoma izrednim stanjem (Erntsfall v teoriji Carla Schmitta). Za primer si vzemimo muslimane: med seboj se nehajo prepirati takoj, ko je treba iti v Džihad, sveto vojno proti nevernikom.

2. Naš skupni, glavni sovražnik ( ki se fizično, konkretno vsiljuje) je tuja kolonizacija pod zastavo islama. Seveda lahko s sovražnikom delimo določene splošne vrednote, vendar pa se nikoli ne smemo ujeti v to past, da čutimo do njega simpatijo. Poleg tega prinašajo sovražniku veliko korist kolaboranti-tisti etnomazohistični Evropejci, ki predstavljajo za nas največjo nevarnost.  Kar se tiče skupnega nasprotnika ( ki nas hoče oslabiti in pokoriti), so to Združene države, objektiven zaveznik prve, od dveh zgoraj omenjenih skupin.

3. Naše gibanje-ki je gibanje radikalne ( če že ne »ekstremne«) misli-ima monopol nad revolucionarnim disidentstvom, saj smo mi edini, ki se zavzemamo za popoln preobrat prevladujočih vrednot in civilizacijskih oblik. (Nietzschejev Umwertung ali prevrednotenje vseh vrednot).

4. Trije stebri ideologije in projekta, ki se zavzema za evropsko enotnost so: (1) prebujenje etnične zavesti, ki vidi prvo prioriteto v obrambi naše biološke dediščine in rase. (2) preporod vrednot naših prednikov, saj tiči glavni razlog za trenutne tragedije ravno v tem, da smo te vrednote pozabili. (3) Kreativno uveljavljanje vse vključujoče revolucionarne evropske politične doktrine.

5.  Razmislek je, kot namiguje odlično ime vaše revije (Réfléchir & Agir), temeljnega pomena, vendar pa so prav tako nujno potrebna tudi dejanja. Ključno vprašanje je, kako delovati? Kaj lahko naredimo? Ustanoviti je treba evropsko mrežo odpora, solidarnosti in dejanj, ki bo utemeljena na skupnem ideološkem programu. To ne izključuje, temveč  vključuje, tudi politiko. Za zmago preko volitvev, ali s pomočjo parlamentarne demokracije, je že prepozno. Nujno je, da stavimo vse na naslednje, saj je to naša edina možnost, ki jo imamo v trenutni zoni somraka, kljub temu da takšna stava, tako  kot vse stave, predstavlja tveganje; v naslednjih desetih, ali petnajstih letih bo verjetno prišlo do velike krize (»kaosa«), ki se bo pojavila v obliki etničnih spopadov velikih razsežnosti, ki bodo najverjetneje posledica ekonomske izčrpanosti. Ta dogodek bi lahko spremenil mentaliteto množic, ki jih danes neo-totalitarni množični mediji pitajo kot goske.

Gre torej za pričakovanje »post-kaotičnega« obdobja, za to prihajajočo nevihto pa se lahko najbolje pripravimo tako, da ustanovimo evropsko mrežo-horizontalno, pajčevinasto, informativno, polimorfno-mrežo revolucionarnih skupin, mrežo solidarnosti in evropskega mednarodnega odpora in propagande. Ta »mreža« ne sme imeti imena ali institucionalne oblike.Delovati mora na način, ki ga sam imenujem strategija kobre. Mora se raztezati, tajna in obenem neomajna, od Portugalske do Rusije, ter tako povezovati različne kadre, izvoljene predstavnike in politične stranke, združenja in ljudi, ki se gibljejo v različnih krogih, posameznike, založnike, poslovneže, financerje in ljudi, ki delajo v medijih itd. Vse te ljudi pa mora povezovati zaradi glavnih treh ciljev, ki so: splošna agitacija, formacija in novačenje, in pa prevzem medijev. Na kratko povedano, pripraviti se moramo na neizbežno soočenje. Stvar je v tem, da moramo biti dovolj močni in pripravljeni na dan, ko bo prišel hurikan, hurikan, ki je naša edina možnost, edini vzvod s katerim lahko premaknemo svet. Prav tako moramo nehati misliti, da je sistem »nepremagljiv«. Trenutno je sistem močen le zaradi naše šibkosti in neorganiziranosti. Zapustiti moramo tudi psihopatski kult poraza in »poslednjega obračuna«. Edini ljudje, ki zmagajo so tisti tragični optimisti, ki vidijo sebe v »prvem obračunu«.

Ko bo enkrat takšna mreža ustanovljena, bo čas za naslednjo, bolj resno politično stopnjo, ki pa jo je danes nemogoče načrtovati. Zato torej začnimo pri izgradnji mreže s potrpežljivostjo, profesionalnostjo in odločnostjo. Obenem pa izločimo iz naših vrst povprečneže, nesposobneže, norce in vročekrvneže. Saj mora takšno mrežo, oblikovano okoli jasne in skupne doktrine, sestavljati predvsem neizprosna elita. Od upora do rekonkviste, od rekonkviste do zmage!

*Guillaume Faye-Why We Fight : manifesto of the European Resistance