Pot do harmonije, dialoga in miru

Vsak normalen človek si, splošno gledano, želi predvsem miru in varnosti. Ko pa se posameznik, ali množica, počuti ogroženo, pa se v glavnem instinktivno odzove z jezo, v takšni ali drugačni obliki, ki se velikokrat prelevi v sovraštvo. Sovraštvo pa ima ponavadi slabe in negativne posledice, predvsem za tistega, ki ga nosi v sebi. Je čustvo, ki zna biti škodljivo za zdravje in ima tudi sociološki vpliv, ki ustvarja negativne posledice v prihodnosti. Se pa moramo zavedati, da gre kljub temu za instinkt, ki je naraven in sam po sebi dober, saj gre za instinkt samoohranitve in samoobrambe. Težava pa je v tem, da so naši odzivi na te naravne instinkte, ko jih začutimo, v večini primerov napačni, saj imamo ljudje na splošno popačeno percepcijo na svet,  zaradi skorumpiranih čustev-kot so nevoščljivost, zavist, pohlep, napuh itd.-in ambicij, ki zmedejo in zameglijo naš razum; zato je odziv na omenjeni naravni instinkt, skoraj vedno napačen. Poleg tega je težava tudi v tem, da duhovne institucije ne opravljajo  več najbolje svojega resničnega poslanstva, medtem, ko ga tudi druge, bolj materialne institucije še dodatno dušijo, ko propagirajo ekstremni materializem in individualizem.  Racionalizem in žejo za resnico pa poskušajo pogasiti z »zrežirano« resnico, katere cilj je absoluten nadzor vsakega posameznika, in ne splošna dobrobit celotnega človeštva. Gre za plutokratske, oligarhistične manipulacije, preoblečene v filantropijo. Ni v njihovem interesu, da bi ljudje ohranili svojo biološko, ter kulturno identiteto, in da bi vsi narodi na naši Zemlji živeli v miru in v naravni harmoniji. Njihov interes je le v absolutni moči in kontroli. Zato se poslužujejo taktike »divide et impera« (deli in vladaj), tako, da se tisti, ki najprej delijo narode, zatem prikazujejo v vlogi mirovnikov. Na vse to bodo naivneži zamahnili z roko, ter vzdihnili; » ah, spet teorije zarote«. Vendar pa je bila vsaka oblast, ali imperij, zgrajena ali uničena, na temeljih zarot. Zarote so resnične, če pa gre res le za teorije, oziroma za fikcijo, pa se da to preveriti, saj se je treba zavedati, da se resnica ne boji raziskav.

Vsi narodi se moramo predvsem zavedati, da je za mir potrebno ohraniti biološke in kulturne identitete vseh narodov. Masovno mešanje nekompatibilnih kultur prinaša le zmedo, nesporazume in posledično kaos.  Rezultat tega pa sta na koncu vedno slepo sovraštvo in šovinizem. Mir v svetu bo možen, le če bo, v kulturnem in biološkem smislu, Evropa spet postala homogena, integralna in monolitna. Enako velja tudi za Azijo, Afriški kontinent, Južno in pa tudi Severno Ameriko, kljub temu, da sta ZDA in Kanada talilni lonec raznih bioloških in kulturnih identitet, ter sta zato odličen primer kulturnega kaosa, materializma in vseh drugih slabosti kozmopolitizma. Zanimivo je, kako se trudimo ohranjati vse živalske vrste, pri čemer se zavedamo, da morajo ostati v svojem naravnem okolju, ter da invazivne vrste rastlin in živali ne smejo priti v tuje okolje, saj bi ogrozile obstoj domačih vrst, ter bi s tem slabo vplivale na celoten ekosistem. Ko pa pridemo do ljudi, pa vse to kar naenkrat ne velja več , kdor pa se ne strinja z multikulti utopijo, pa je takoj označen za zlobnega tiranskega psihopata in rasista. Zaradi revolta, zaradi soočanja s cenzuro, zato, ker ne smejo izražati upravičenih skrbi, ter zaradi prikrite tiranije in vsiljevanja kulturnega marksizma, postanejo na koncu, ko vsemu temu dodamo še na začetku članka omenjene razloge, iz revolta, in ne iz hudobije, ljudje res »rasisti« in šovinisti. Vsi, ki imamo vsaj kanček zdravega razuma, se strinjamo, da sta šovinizem in takšno sovraštvo, napačna in škodljiva. Zato je nujno potrebno ljudi izobraževati in »vzgajati« v duhu plemenitosti, oziroma v duhu visokih etičnih načel, ter graditi novo racionalno percepcijo sveta, ki bo temeljila na plemenitih zakonih narave.  Ob tem pa se moramo zavedati, da nekateri zakoni narave in kozmosa, veljajo le za določeno vrsto. Tako tisto kar velja za čebele ne velja tudi za mačke, sploh pa ne za človeka. Po drugi strani pa so nekateri drugi naravni zakoni splošni, ter absolutno univerzalni. Če opazujemo naravni svet in zakone narave brez prej naučene percepcije in predsodkov, nam hitro postane jasno, da se moramo, če si želimo harmonije, spodobnega dialoga in miru v svetu, vsi duhovno prebuditi, ter  racionalno in kolektivno, uskladiti naše življenje s plemenitimi naravnimi zakoni. Žal, so trenutno zakoni korupcije v premoči, zato sta danes dekadenca in kaos obraz vsega človeštva.

Avtor: Hvíturúlfur

Slika: Aleksander Uglanov