Odlomek iz knjige "Manifest za evropski preporod", Avtorja Alain de Benoist in Charles Champetier( prevod Primož Kuštrin, spremna beseda Igor Kernel, Ljubljana 2018.)
Več o sami knjigi si lahko preberete na povezavi https://traditioeuropae.wordpress.com/manifest/ naročite pa jo lahko tu
Modernost
označuje politično in filozofsko gibanje zadnjih treh stoletij evropske
zgodovine. Zanjo je značilnih pet stekajočih se procesov: individualizacija, s pomočjo uničenja starih oblik pripadanja
skupnosti; masifikacija, s pomočjo
prevzemanja standardiziranega obnašanja in načina življenja; desakralizacija, s pomočjo zamenjave
velikih verskih besedil z znanstveno interpretacijo sveta; racionalizacija, s pomočjo prevlade uporabnega razuma, svobodnega
trga in tehnične učinkovitosti; in univerzalizacija,
s pomočjo svetovne razširitve družbenega modela, ki se ga implicitno
predpostavlja kot edino razumsko možnost in naj bi zato bil superioren.
Gibanje ima
stare korenine. V večini pogledov predstavlja sekularizacijo idej in perspektiv
izposojenih iz krščanske metafizike, ki so se razširile v posvetno življenje po
zavrnitvi vsakršne transcedenčne razsežnosti. Pravzaprav lahko v krščanstvu
najdemo zametke velikih preobrazb, ki so rodile posvetne ideologije prve
porevolucionarne dobe. Individualizem je bil prisoten že v predstavah o osebnem
zveličanju in o intimnem in privilegiranem odnosu med posameznikom in Bogom, ki
presega kakršnokoli zemeljsko ukoreninjenje. Egalitarizem ima svoj izvor v
ideji, da smo vsi enako poklicani k odrešitvi, saj imamo vsi individualno dušo,
katere absolutno vrednost delimo z vsem človeštvom. Progresivnost je rojena iz
ideje, da ima zgodovina absolutni začetek in neizogiben konec in da se odvija
globalno in v skladu z božjim načrtom. In končno, univerzalizem je pristen
obraz religije, ki zase trdi, da se skoznjo manifestira razodeta resnica, ki,
ker je enako veljavna za vse ljudi, terja spreobrnjenje vanjo. Tudi samo
politično življenje temelji na sekulariziranih teoloških konceptih. Danes je
krščanstvo, katerega veljava je zreducirana na le enega od prepričanj med vsemi
ostalimi, nevede in nehote postalo žrtev gibanja, ki ga je samo začelo. V
zgodovini Zahoda je postalo religija
odhoda religije.
Različne
sodobne, med seboj tekmujoče in pogosto nasprotujoče si moderne filozofske šole
se kljub temu strinjajo glede enega: pritrjujejo ideji, da obstaja enkratna in
univerzalna rešitev za vse družbene, moralne in politične fenomene. Na
človeštvo se gleda kot na vsoto razumnih posameznikov, ki so zaradi
koristoljubja, moralnega prepričanja, družbe ali celo strahu poklicani, da
uresničijo svojo enotnost v zgodovini. V tej perspektivi postane raznolikost
sveta ovira in vse, kar dela ljudi različne, se smatra kot postransko ali
nebistveno, slučajno, zastarelo ali celo nevarno. Ker pa modernost ni le skupek
idej, ampak je tudi način delovanja, poskuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi
iztrgati posameznike iz njihove pripadnosti določeni skupnosti, da bi jih
podvrgla univerzalnemu načinu združevanja. V praksi se je kot najbolj učinkovit
način za to pokazal trg.
Ni komentarjev:
Objavite komentar