Tiranija tolerance

»Toleranca« je beseda, ki jo danes pogosto slišimo in velja v današnji družbi za eno največjih vrlin. Nenehno ponavljanje o tem kako moramo biti bolj tolerantni in odprti postaja del vsakdana v moderni družbi, saj nas z vseh strani prepričujejo, da je toleranca edina pot do napredka in splošnega blagostanja, ki ga bomo dosegli, ko bomo vsi postali tolerantni do vseh in vsega.

Bodimo strpni in tolerantni do drugih ras in narodnosti nam vedno znova govorijo predstavniki današnje vladajoče elite Evropske unije medtem, ko preplavljajo Evropo z hordami tujcev, zamaskiranih v »begunce«. Toleranca vzklikajo mediji medtem, ko pozivajo državo naj bo strožja do sovražnega govora, ki v večini primerov ni nič drugega kot upravičena kritika moderne družbe. In seveda, toleranca je glavni bojni klic raznih nevladnih organizacij za človekove pravice, levičarskih skupin in ostalih dedičev marksizma, ki v imenu tolerance pozivajo na preganjanje in teroriziranje vseh, ki se ne strinjajo z njihovimi pogledi.

Pa si poglejmo kaj točno pravzaprav pomeni ta danes tako pogosto uporabljana beseda, ki jo tako naši voditelji, kot tudi novinarji in razni samooklicani borci za pravičnejši svet cenijo kot najbolj iskano človeško vrlino. V Slovenskem etimološkem slovarju lahko preberemo, da je beseda »tolerirati« tujka, ki smo jo Slovenci prek prek nemščine in francoščine prevzeli iz latinskega izraza »tolerare«, kar pomeni »prenašati« in iz grških »talassai, tlenai«, kar pomeni »prenesti, pretrpeti«. 

Torej tolerirati nekaj ali nekoga pomeni prenašati stvari, situacije ali ljudi, ki nas sicer motijo, vznemirjajo, navdajajo z nelagodjem in nam nasplošno niso po volji. Lahko toleriramo, oziroma prenašamo ali trpimo, slabo vreme, mraz, gnečo na cesti, čakanje v vrsti, glasne sosede in tako dalje. Vendar pa to seveda niso stvari, ki jih naše vladajoče elite, mediji in zagovorniki tolerance zahtevajo in pričakujejo od nas, ko nam pridigajo, da moramo biti bolj strpni in tolerantni. Seveda ne, oni od nas ne zahtevajo naj bomo preprosto bolj tolerantni do glasnih sosedov ali čakanja v vrsti, temveč nam govorijo, celo ukazujejo, da naj bomo tolerantni do priseljencev iz nam tujih dežel in do njihovih kultur, katere so velikokrat v popolnem nasprotju z našo kulturo, ki ravno zaradi tega množičnega priseljevanja počasi izginja. Prepričujejo nas naj bomo tolerantni do tujih kriminalcev, ki na ulicah evropskih mest prežijo na bele ženske, napadajo evropsko mladino, uničujejo nekoč mogočna mesta Evrope in jih spreminjajo v navadne greznice.Prepričujejo nas naj bomo tolerantni do veroizpovedi, ki nalaga svojim pripadnikom, da je ne le pravica, temveč celo njihova dolžnost pokoriti Evropejce in zavzeti Evropo. Prepričujejo nas naj bomo tolerantni do ljudi, ki so velikokrat pripadniki nam tujega ljudstva, ko iz pridobljenih pozicij moči v evropskih institucijah širijo svoje tako imenovane »progresivne« ideje, ki pa so vse drugo le progresivne ne, saj vodijo v popoln propad naših vrednot, tradicij in kulture, ki so jih ustvarili in tako dolgo hrabro branili naši predniki. Ravno oni so tisti, ki se poslužujejo prevare pod imenom »toleranca«. Prepričujejo nas, da naj bomo tolerantni do protinaravnih in degeneriranih načinov življenja, ki nam jih želijo predstaviti kot pozitivne in napredne. Skratka, prepričujejo nas, da naj se zavoljo »tolerance in enakosti« odrečemo naši starodavni dediščini, naši kulturi, tradicijam naših mogočnih prednikov, naši pravici do samoodločanja in konec koncev tudi najdragocenejši zapuščnini naših prednikov, naši krvi, s tem, ko vedno znova promovirajo medrasno mešanje in seveda toleranco do rasno mešanih parov. Preprosto povedano prepričujejo nas naj se odrečemo vsemu kar nas združuje kot narod, vsemu kar so nam zapustili naši predniki, našim koreninam in naši duši, dokler v novi mešanici ras in ljudstev preprosto ne izginemo. In vse to zavoljo tolerance! 

Če sedaj še enkrat pogledamo zgoraj navedeno definicijo tolerance nam je jasno, da oni od nas sploh ne zahtevajo le tolerance. Saj ne zahtevajo naj te tuje rase na evropskih tleh ali raznorazne dekadente in nenaravne načine življenja le trpimo in prenašamo. Ne, oni zahtevajo, da se mi njim prilagodimo, da jih sprejmemo, da jim nikakor ne nasprotujemo. Definicija besede »strpen« se v Slovarju slovenskega knjižnega jezika glasi: »dopuščati o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje« in pa »biti strpen do drugače mislečih«. Vendar pa oni ne zahtevajo, da le dopuščamo drugačna mnenja, nazore, poglede na svet. Oni ne pričakujejo od nas le, da smo tolerantni, strpni in vljudni tudi do tistih, ki imajo nasprotna mnenja od naših s katerimi se ne strinjamo in do drugače mislečih. Oni tega ne pričakujejo saj so ravno oni, torej predvsem razni pripadniki levice, podporniki multikulture, antifašisti, »mainstream« novinarji, ki vedno pozivajo k večji toleranci in razni predstavniki liberalnih političnih strank tisti, ki so najbolj netolerantni do vseh drugače mislečih! In ravno tu se skriva ironija, ali bolje rečeno tiranija, današnje tako visoko cenjene in opevane tolerance. Vsi ti zagovoniki »tolerance, enakosti in demokracije« so v resnici najbolj nestrpni, netolerantni fanatiki, ki ne priznavajo drugačnih pogledov in obsojajo vse drugače misleče, ter jih označujejo z raznimi etiketami in nazivi. Vsakdo, ki je politično nekorekten, kar pomeni preprosto, da se ne strinja z njimi je označen s takšno ali drugo besedo, ki ima v današnji dobi politične korektnosti ekstremno negativne konotacije, poleg tega pa si sproti še zmišljujejo razne nove nazive in žaljivke za svoje nasprotnike, najbolj pogosto izpeljane iz starogrške besede »fobija«, kar pomeni strah. Cilj tega je, da svoje nasprotnike predstavijo kot neke motene osebe, katerih nasprotovanje določenim stvarem, pojavom in idejam je utemeljeno le na nekakšnem iracionalnem strahu in ne na dejstvih, ter tako razvrednotijo njihove argumente. Nekdo, ki nasprotuje temu, da bi lahko istospolni partnerji posvojili otroka zaradi utemeljenega argumenta, da otrok potrebuje tako mamo kot očeta za zdrav razvoj, je preprosto homofob. Nekdo, ki nasprotuje islamizaciji Evrope je islamofob. Če nekdo nasprotuje množičnemu priseljevanju narodov iz Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda v Evropo je seveda rasist, vsi skupaj pa so tudi fašisti, saj je ravno »fašist« glavna in najbolj priljubljena beseda teh vrlih borcev za strpnost. Bolj trdne resnične in utemeljene argumente proti multikulturalizmu, liberalizmu, levici in ostalim boleznim modernega sveta ko imate, bolj glasno se bodo drli »fašist!« in upali, da s tem odvrnejo pozornost javnosti od vaših argumentov, saj izjave fašistov niso kredibilne, za kar so seveda poskrbeli njihovi predhodniki s propagando s katero so že dolgo pred današnjo histerijo politične korektnosti zastrupljali evropskega človeka. 

Srbski slikar, pisatelj, publicist in novinar Dragoš Kalajić je ob neki priliki med gostovanjem na televiziji na vprašanje kakšna je njegova reakcija, ko ga nazivajo s fašistom odgovoril, da je to za njega kompliment, ter da nosi to etiketo s ponosom in dodal , da v današnjem svetu globalistične okupacije ponavadi pomeni, da ima tisti, ki ga nekdo naziva s fašistom neizpodbitne argumente, ter da njegov nasprotnik v bistvu tako priznava, da nima nobenih protiargumentov in ne more nasprotovati njegovim izjavam. In v tem leži vsa resnica nenehnega vzklikanja »fašisti« iz strani moderne levice in kulturnih marksistov. 
Današnji politično korekten koncept tolerance in strpnosti v moderni multikulturni družbi torej nima nikakršne zveze z resničnim pomenom besede »toleranca« in prav tako ni povezan z kakšnimi bolj libertarnimi koncepti v smislu »živi in pusti živeti« ali »vsakemu svoje«. Ne, pod današnjo toleranco se skriva tiranija politične korektnosti, ki ne priznava drugačnega mišljenja ali drugačnega načina življenja in ureditve družbe kot je njen. Od nas zahteva, da se v vsem strinjamo z njo in da ne le toleriramo, temveč popolnoma sprejmemo, se prilagajamo in podpiramo vsako možno nenaravno, protinaravno, degenerirano in dekadentno obliko načina življenja, vsako marginalno skupino, vsakega tujca in njegovo tujo kulturo ne glede na to, da lahko le ta ogroža naš lasten obstoj in vsako novo »progresivno« idejo in obnašanje ne glede na to kako nora in samomorilska je. V nasprotnem primeru smo netolerantni, kar pomeni, da smo zlobni fašisti »razno«-fobi in rasisti, ki nimajo pravice do svobode govora. Prav tako kot vse druge fanatične ideje in tiranije, morata politična korektnost in toleranca prevladati nad vsemi. Edina razlika je, da je ta moderna tiranija zavita v lepe besede »enakosti, svobodi in pravičnosti« za vse ter se skriva pod masko strpnosti in tolerance, vendar pa so ti »vsi« le tisti, ki koristijo resničnim ciljem elit, ki trenutno upravljajo z Zahodom. Dejstvo, da se ta toleranca in politična korektnost vsiljujeta predvsem Evropejcem in beli rasi govori dovolj o tem kakšni so ti cilji in kakšna usoda nas Evropejce čaka, če bomo še naprej naivno nasedali lažem politične korektnosti in tolerance, ki prihajajo iz ust služabnikov sistema globalistov.