V iskanju alternative modernemu svetu

»Na goro resnice nikoli ne plezamo zaman: proti vrhu se povzpnemo še isti dan, lahko pa zgolj urimo svoje moči, da se bomo naslednji dan povzpeli višje.«

»Moderni pesimizem je izraz jalovosti modernega sveta-ne sveta in bivanja.«

Friederich W. Nietzsche

Način življenja, ki nam ga narekuje sodobna družba, ima velikokrat lahko nezdrave in negativne posledice za ljudi. Ta moderna družba je polna raznih pasti, v katere se ujamemo ponavadi že zgodaj v življenju, ter postanemo, ne da bi se tega sploh zavedali, le del večjega družbenega stroja, eno kolesce več v tem ogromnem mehanizmu.

Slepo sprejemamo lažne malike enakosti in strpnosti, na katerih je zgrajena univerzalistična morala za nov svet. Stare modrosti naših prednikov, ki predstavljajo zaklad in dediščino našega ljudstva so zamenjale liberalne vrednote, ki naj bi veljale za vse ljudi, ter ne ločijo med raznolikimi narodi tega planeta. Cilj teh vrednot je preobraziti človeka iz pripadnika določene etnokulturne skupine v univerzalnega posameznika-potrošnika. Vendar pa nas liberalizem tako oropa temeljev potrebnih za razvoj lastne identitete, ki pa sloni ravno na našem etničnem poreklu, ter na kulturi in na moralnih vrednotah našega ljudstva. Končni namen uveljavljanja liberalnih vrednot v svetu pa je stvaritev globalne potrošniške družbe posameznikov, ki med seboj trgujejo. Ko bo to doseženo bodo liberalne vrednote, ki predstavljajo pravzaprav pot v »konec zgodovine«, kot je označil prevlado liberalizma ameriški politolog Francis Fukuyama, popolnoma nadomestile vse druge idejne tokove. Liberalizem pač vrednoti stvari in dejanja predvsem po njihovi materialni koristi in pa po tem kako zadovoljujejo osnovne človeške potrebe in željo po udobju in dobrem počutju. Lahko bi rekli, da sam pojem idealizma in idej postavlja na stranski tir, obenem pa daje prednost materialnim stvarem. Je ideologija, ki hodi z roko v roki z potrošniško družbo, oziroma jo s svojimi načeli tudi omogoča.

Zgodovina našega naroda in pa naša kultura in tradicije izgubijo v potrošniško-liberalni družbi vsako vrednost, razen, če se da z njimi zaslužiti. Tako postanejo dogodki iz naše zgodovine le zanimive zgodbe za turiste, naši miti otroške pravljice, včasih pomembni simboli naših prednikov pa krasijo embalaže raznih izdelkov na policah v veleblagovnicah. Tudi nekoč osrednja vprašanja o lastnem obstoju, o naravnem redu, ter o našem mestu na tem planetu in v celotnem kosmosu, na katere iščemo ljudje odgovore odkar hodimo po tem svetu, postajajo v današnji moderni družbi vse manj pomembna. Modernega človeka bolj zanima kako lahko živi čim bolj uživaško življenje z čim manj dolžnostmi in odgovornostmi. Obkrožen z najnovejšimi dosežki moderne tehnologije in očaran z modernim mitom liberalizma in enakosti, je prepričan da živi v svetli dobi napredka, medtem, ko pa v resnici  tone v temo nevednosti, ignorance in zlaganih »progresivnih« načel. Vendar pa kljub vsej tehnologiji, kljub vsemu razkošju, ki jih obkroža in jim omogoča bolj udoben način življenja, veliko ljudi ni zares srečnih, saj čutijo v sebi globoko praznino, ki je že njihove davne prednike prisilila k ustvarjanju lastne kulture, religije in mitov skozi katere so iskali odgovore na večna vprašanja o našem obstoju. Liberalno- potrošniška materialistična družba pa je s tem, ko se osredotoča predvsem na osnovne potrebe posameznika po hrani, pijači in spolnosti, ter promovira predvsem bolj utilitarističen pogled na svet, zopet obudila to praznino v globinah človeške duše, ki jo lahko zapolni le kultura.

Človek se ravno po tem razlikuje od preostalega življenja na Zemlji, da potrebuje nekaj več od zadovoljitve svojih osnovnih nagonov. Predvsem v Evropejcih je vedno gorel prometejski plamen ustvarjanja in želja po raziskovanju in odkrivanju skrivnosti narave in misterijev vesolja. Ta plamen se je skozi našo zgodovino razkrival skozi vse mogočne dosežke Zahodne civilizacije, vendar pa danes počasi ugaša, kar je posledica kulturne dekadence, ki jo s seboj prinaša atomizirana potrošniška družba posameznikov. Moderni človek je prepričan, da dosega s sodobno tehnologijo in z lažno idejo večnega napredka najvišje vrhove človeške civilizacije, pravzaprav pa drvi proti prepadu dekadence in nihilizma. Alternativo temu kulturnemu nihilizmu in liberalizmu najdemo v konceptu Arheofuturizma, ki ga je prvi predstavil francoski mislec Guillaume Faye, v njem pa združuje sodobno tehnologijo in njene dosežke z našimi tradicijami in kulturnimi običaji. Vendar pa moderni človek raje izkorišča tehnološke in znanstvene dosežke za ustvarjanje hitrejše produkcije v prid vse večjega potrošništva in kapitalizma, ter za izpolnjevanje želja duševno motenim posameznikom, ki se označujejo za »transseksualce«. Na tem področju naj bi trenutno potekale raziskave v smeri omogočanja nosečnosti in rojstva moškim, kar odraža popolno degeneracijo modernega sveta in zlonamerno izkoriščanje tehnologije in znanosti v nenaravne, oziroma bolje rečeno protinaravne, namene. Namesto, da bi ustvaril arheofuturistično družbo, ki bi predstavljala resničen napredek, je moderni človek zgradil izumetničeno družbo v kateri nas nenehno zasuvajo z oglasi in prepričujejo, da se da srečo kupiti. Namesto, da bi živel v skladu z naravo, se zapira v naselja betonske džungle grotesknih blokov in nakupovalnih središč. Praznino, ki raste v njemu želi zapolniti z naročanjem stvari prek spleta ali z gledanjem pornografije, depresijo in napetost, ki sta posledica bivanja v potrošniško materialistični družbi pa želi pregnati s prekomernim pitjem alkohola, neodgovorno spolnostjo in s poseganjem po raznih opojnih substancah. Kljub temu, da mu lahko nekatere od teh stvari povrnejo občutek sreče, pa je ta občutek lažen in kratkotrajen, saj se praznina, osamljenost in negotovost vedno znova vrnejo.

Resničen ključ do življenja, ki morda ni vedno udobno in brezskrbno, je pa dobro in zdravo, ni v denarju in v neskončnem nakupovanju ali v večnem iskanju vedno novih načinov kako zadovoljiti svoje osnovne, najnižje potrebe. Ključ do resnično dobrega življenja se skriva v ponovnem netenju prometejskega plamena znotraj naših src, v razkrivanju skrivnosti našega bivanja in v doseganju metafizičnih vrhov v večnem iskanju resnice. S tem pa je povezano predvsem obnavljanje vezi z našimi predniki, z našo preteklostjo in z našo rasno dediščino. Edina resnična alternativa modernemu svetu leži v obnovi stika z našo etnično identiteto in v prilagajanju svojih nazorov in svojega načina življenja železnim naravnim zakonom, ki veljajo za vsa živa bitja. Moderni človek verjame, da je te zakone presegel, vendar pa si z neupoštevanjem njihove dokončnosti zabija žeblje v lastno krsto. Obnavljanje stika z našo lastno naravo prek odkrivanja naše etnične dediščine, kot tudi obnavljanje stika z naravno samo, kar pomeni preživljanje časa v gozdovih, ob jezerih ali v gorah, kjer se lahko čudimo veličini naravnega bogastva, ki ga premore naša majhna domovina je ključnega pomena. Tam lahko v miru daleč od hrupa modernih mest razmišljamo o smislu obstoja, o večnih resnicah, ki se skrivajo v mitih naših prednikov, ter o odnosu posameznika do svoje etnične identitete, ki ga povezuje z neštetimi rodovi njegovih prednikov in mu daje trdne temelje za razvoj individualne identitete.

Žal so danes temne sile, ki se skrivajo pod masko »napredka« še vedno močne. Sile, ki spodbujajo najnižje instinkte v človeku in preprečujejo uresničitev boljše družbe, ki bi temeljila na konceptu arheofuturizma. Vendar pa lahko kot posamezniki izberemo alternativo tem silam modernega sveta, lahko se odpravimo v gore, gremo na potep po gozdovih ali na kolesarjenje po slovenskem podeželju, kjer se nam ob svežem zraku zbistri um in utrdi telo. Tu bomo lahko v miru razmišljali o življenju in iskali odgovore na vprašanja o nas samih. Lahko izberemo alternativo, ugasnemo televizijo, z neštetimi oglasi in z zabavno industrijo, ki danes promovira vse vrste dekadentnega in nenaravnega obnašanja. Namesto tega se raje odločimo za branje kakšnega izmed mnogih del zahodne literature, iščemo odgovore na filozofska vprašanja, preučujemo starodavne mite in pripovedi, beremo o mogočnih dejanjih iz preteklosti ali pa se sprostimo ob kakšnem dobrem romanu.

Glavna stvar, ki se je moramo zavedati je, da ne glede na trenutno premoč temnih sil, kulturnega nihilizma in splošne dekadence,  alternativa obstaja. Družbe ne moremo spremeniti čez noč, lahko pa spremenimo sebe, se osvobodimo okov materializma in lažnih liberalnih idej, ter stopimo na novo pot resnice in resnično dobrega življenja. Sprememba se mora nekje začeti, zato je najbolje da začnemo pri nas samih.